biodinamika biodinamika biodinamika

Biodinamično Kmetijstvo



BIODINAMIKA: je način kmetovanja oziroma obdelovanja zemlje, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega gibanja Zemlje in letnih časov.
Utemeljitelj je bil dr. Rudolf Steiner, ki je hkrati tudi »oče« antropozofske medicine, evritmije in tudi pri nas priznane waldorfske pedagogike.
Steiner je že leta 1924 na svojih tečajih učil, da lahko le zdrava zemlja daje zdrave rastline, zemljo, ki ji usihajo življenjske moči, pa je mogoče okrepiti z upoštevanjem zemeljskih in tudi kozmičnih vplivov in ritmov.
Za rast zdravih in vitalnih rastlin je kmetom priporočal uporabo posebnih pripravkov in ravnanje po kozmičnih ritmih, in sicer od setve do spravila pridelkov.

Biološko-dinamična metoda nas uči, da se življenje na Zemlji napaja iz kozmosa. Ozvezdja živalskega kroga, znotraj katerega je naše osončje, so vir štirih kvalitet energij življenja, ki jih imenuje Steiner etri. Ti nenehno pritekajo iz ozvezdij v naše osončje in napajajo življenje na Zemlji s pomočjo elementov toplote, svetlobe, vode in zemlje.

S to trditvijo Steiner ni osamljen. Tudi stara kitajska kultura z akupunkturo temelji na podobnih predpostavkah in o delovanju elementov so govorili tudi že stari Grki. Z biodinamiko je Steiner osvetlil delovanje kozmičnih energij za področje rastlin. Rastline so tiste, ki zmorejo v povezovanju mrtvih mineralnih snovi zemlje s kozmičnimi energijami življenja oblikovati z življenjem prepojene organske snovi, ki služijo kot živa hrana življenju živali in človeka.

Žival in človek tega ne zmoreta. Zato je temeljnega pomena za višje razvito življenje na zemlji prav rastlinski svet. Steinerjevim trditvam je sledilo obsežno raziskovanje kozmičnih ritmov. Marija Thun, Steinerjeva učenka, je posvetila temu 60 let svojega znanstvenega dela.

Ugotovitve iz neštetih, zelo obsežnih poizkusov tako na njenem posestvu v Nemčiji kot pri mnogih prijateljih v svetu so Steinerjeve trditve potrdile in pripeljale do odkrivanja mnogih zakonitosti, ki se danes glede na dogajanja v kozmosu z zanesljivostjo lahko predvidijo.

Marija Thun je ugotovila da priteka na Zemljo toplotni eter priteka iz ozvezdij Ovna, Leva in Strelca, druga vrsta, tako imenovan eter življenja, priteka iz ozvezdij Bika, Device in Kozoroga, tretja vrsta, tako imenovan eter svetlobe priteka iz ozvezdja Dvojčkov, Tehtnice in Vodnarja.

Četrta vrsta, tako imenovan kemični eter, priteka iz ozvezdij Raka, Škorpijona in Rib. Ugotovila je, da rastejo rastline ritmično in da eter življenja gradi rastlino predvsem na področju korenin, kemični eter predvsem na področju zelenih delov, listov in stebla, kjer se dogaja vsa kemična preobrazba snovi, da gradi svetlobni eter cvet rastline, vonje, barve, olja in da gradi toplotni eter plodove in seme rastline.

Ugotovila je dejansko širino delovanja posameznih ozvezdij. Količine in kvalitete energij, ki pritekajo do Zemlje pa so zelo različne. Poizkusi kažejo, da dobimo energije samo iz ozvezdij, pred katerimi se gibljejo v našem osončju planeti. Ker imajo planeti različno dolge poti okoli Sonca, se v življenju človeka nikoli ne zgodi, da bi se količina in kvaliteta energij iz kozmosa lahko ponovila.

Posebno močno na Zemlji čutimo energije ozvezdja, pred katerim se premika Luna, očitno ker je Luna Zemlji najbližja. Drugi planeti pa energijo, ki jo posreduje Luna pogosto spremenijo, in sicer tako glede na ozadje pred katerim so kot tudi glede na razmerja, v katera medsebojno pridejo.

Kot brezštevilni poizkusi kažejo, je vpliv takih razmerij med planeti lahko pozitiven, lahko pa je negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije planetov in trigoni planetov, negativno pa učinkujejo mrki in konjunkcije, pa tudi kvadrature.

Če so ljudje pred tisoč leti dogajanje na nebu opazovali in se po njem ravnali, doživljali planete kot mogočne entitete, kot bogove, velja danes, da smo se kozmosu odtujili. Dogajanja na nebu ne spremljamo, zvezd ne poznamo več, govorice kozmosa ne slišimo. Da bi utegnili planeti in ozvezdja vplivati na rastline, živali in na nas same, nam je tuje.

Če se le lotimo dela po Setvenem Priročniku, v skladu z energijami, ki pritekajo iz kozmosa, nas pozitivni učinki presenetijo. Pridelki so višji, boljše je zdravje rastlin, izboljšajo se pridelana lastna semena, izboljša se kvaliteta zemlje in izboljša se naše zdravje.

Vse bolj in bolj nas uspehi prepričane odpirajo za nemerljive skrivnosti bivanja in nas iz orientacije v materialno merljivo spet vabijo k nemerljivim razsežnostim, po Plancku tudi viru materialnega.

Biodinamično delo v skladu s kozmičnimi ritmi temelji na resničnem dogajanju v kozmosu, torej astronomiji. Kozmosu odtujeni sami potrebnega znanja nimamo, zato potrebujemo kot pripomoček Setveni priročnik.

V njem najdemo za vsak dan zanesljive podatke o tem, kaj se na nebu dogaja in nasvete, kako naj v skladu s kozmosom naravnavamo naše delo. Med setvenimi koledarji, ki se pojavljajo na trgu pa je velika razlika. Znanstveno utemeljen in zanesljiv je Priročnik Marije Thun. Astrološki setveni koledarji niso utemeljeni v resničnosti in navajajo stanja, ki jih, če pogledate v nebo, na nebu ne najdete. Kot taki so za delo z rastlinami neuporabni.

PREPARATI:
Drugi del biološko-dinamične metode je uporaba tako imenovanih preparatov. Rudolf Steiner je še pred Kmetijskim tečajem v Koberwitzu opozoril, da Zemlja umira in da je človekova naloga, da jo na novo oživlja.

Ker torej pritekajo energije življenja iz kozmosa, očitno ob posredovanju planetov, ki energije življenja prežamejo z ritmi, je svetoval, da za oživljanje zemlje naredimo koncentrate energij življenja kot jih dobimo od planetov in jih dodamo kompostu.

S preparati cepljen kompost je kot polnovredna hrana vir zdravja naših rastlin in preko teh vir zdravja živali in človeka.
Pri preparatih govori Steiner o preparatih podsončnih planetov, torej tistih planetov, ki jih iz zornega kota Zemlje lahko vidimo tudi pod Soncem, kamor šteje Luno, Venero in Merkur in tiste planete, ki jih lahko vidimo samo nad Soncem, kamor šteje planete Mars, Jupiter in Saturn.

Trdi, da preparati nadsončnih planetov spodbujajo vitalnost rastlin in sposobnost oblikovanja visokovrednih substanc, koncentrati energij podsončnih planetov pa krepijo reproduktivne sposobnosti rastlin, torej sposobnost oblikovanja takega semena, ki dobro kali.

Točno po Steinerjevih napotkih izdelujemo biodinamiki preparat iz baldrijana kot koncentrat energij nadsončnega Saturna, iz regrata kot koncentrat energij nadsončnega Jupitra, preparat iz hrastovega lubja kot koncentrat energij nadsončnega Marsa, preparat iz kamilice kot koncentrat energij podsončnega Merkurja in preparat iz rmana kot koncentrat energij podsončne Venere, k temu pa še preparat iz koprive, ki je koncentrat energij Sonca.

Razen teh, tako imenovanih kompostnih preparatov, svetuje Steiner, da izdelamo v kravjih rogovih še preparat gnoj iz roga in kremen iz roga. Preparat gnoj iz roga pomaga rastlinam, da naredijo zelo globoke korenine, se močno povežejo s silami Zemlje, se zato lahko dobro oskrbujejo s hranili in so bolj odporne proti suši. S preparatom kremen iz roga prinašamo rastlinam dodatne sile sonca in svetlobe, povečujemo odpornost in pridelke rastlin.

Vsi preparati se pripravljajo po načelih homeopatije in uporabljajo v zelo majhnih količinah. Za 1 ha površin je tako potrebnih le 12 dag preparata gnoj iz roga ali 1 g preparata kremen iz roga. Za 3 m3 gnoja ali komposta je potreben le po 1 gram vsakega od kompostnih preparatov.
Izdelovanje nekaterih preparatov je zelo preprosto, drugo je komplicirano ali dolgotrajno. Zato je povezovanje biodinamikov v društvih in skupno izdelovanje preparatov smiselno in potrebno.

DELO S ČAJI:
Biodinamiki vemo, da je samo zdrava rastlina lahko zdrava hrana. Bolna rastlina zdravja nima in ga zato tudi človeku dati ne more. Centralnega pomena je zato v biodinamiki preventivna skrb za dobro zdravje rastlin. Doslednost pri metodi je doslej praviloma zadoščala. Nepredvidljive vremenske razmere zadnjih let pa spravljajo rastline v stisko.

Rast pogosto lahko zastane, vitalnost upade, pojavljajo se glivice. Ker so take težave predvidljive, v duhu salutogeneze biodinamiki podpiramo zdravje rastlin s čaji iz zdravilnih rastlin, ki jih uporabljamo tudi za utrjevanje zdravja sami. Predvsem so to čaji iz koprive, njivske preslice, rmana in kamilice.

Tudi pri uporabi čajev smo nad učinki lahko presenečeni in ugotavljamo, da s preprostim čajem lahko nadomestimo uporabo mnogih strupenih sredstev za varstvo rastlin.

HARMONIJA JE UTEMELJENA V PESTROSTI:
Biodinamika nas uči, da ima vsak košček zemlje potrebo po določeni kvantiteti eteričnosti in določeni kvantiteti astralnosti. Z drugimi besedami povedano, ima zemljo potrebo po tem, da je porasla z rastlinami in ima potrebo po tem, da tam živijo živa bitja kot so mikroorganizmi v tleh, deževniki, insekti, krti, voluharji, ptice…

Če pustimo, da se zemlja zaraste sama, vidimo, da narava poskrbi pri poraščanju zemlje za veliko pestrost in da so rastline tam tudi zdrave. Tudi biodinamika uči, da je v pestrosti je utemeljena harmonija in da je harmonija temelj zdravja. Kar ena rastlina v zemljo odda, druga potrebuje.

Ena rastlina zemljo globoko razrahlja in nabira dušik, druga rastlina prav zato bolje uspeva. In ker ima vsaka rastlina svoje energetsko polje s čisto določenimi kvalitetami, predstavlja vsaka rastlina za sebe prave pogoje za svet insektov in drugih živali. Kjer raste veliko različnih rastlin, je ponudba pestra in veliko različnih insektov in drugih živih bitij najde tam prave pogoje za svoje bivanje.

Kjer je prisotnih veliko različnih insektov je potreba zemlje po določeni kvantiteti astralnosti potešena in tam nikoli ne bo težav s škodljivci. O škodljivcih govorimo vedno šele, če se neka določena žival močno razmnoži. En sam koloradski hrošč nas ne moti. Moti nas, če jih je veliko. Biodinamiki zavračamo monokulturo.

Monokultura je nasprotje pestrosti in je razlog težav s škodljivci, težav s pleveli, težav s slabim zdravjem rastlin in slabo kvaliteto pridelkov. Kot mero salutogeneze biodinamiki negujemo kolobarjenje in skrbimo za čim večjo pestrost tudi s posevki zelišč in cvetja.

PLEVELI IN ŠKODLJIVCI:
Po razumevanju dogajanja v naravi, kot nam ga biodinamika odstira, so pleveli in škodljivci mera narave za vzpostavljanje porušenega ravnotežja. Po našem razumevanju je zato potrebno, da najprej skušamo razumeti, zakaj se določeni pleveli in škodljivci pojavljajo, razumeti jih moramo kot indikatorje stanja naše zemlje.

Biodinamične mere proti plevelom in škodljivcem so zato na eni strani v takih spoznanjih utemeljene dolgoročne v spremembi načina obdelovanja tal in negi pestrosti, na drugi strani pa tudi posebne mere za takojšnjo pomoč. Po načelih homeopatije biodinamiki izdelujemo škropiva za uspešno takojšnje zmanjševanje problema škodljivcev pa tudi proti plevelom.

KVALIETA SEMEN JE ODLOČILNEGA POMENA:
Biodinamika nas uči, da se v semenu rastline strne vsa zgodovina neke kulturne rastline. Če kupimo seme v trgovini, nam ta zgodovina ni znana. To, kako rastlina raste, kako trdno ali rahlo je njeno zdravje, ali je rastlina sploh dovolj močna, da oblikuje dobre plodove in da oblikuje kaljivo seme, nam pove, kako so z rastlino delali tisti, ki so seme pridelali.

V trgovini pogosto dobimo semena rastlin, ki jih lahko uporabimo samo eno leto. Taka odvisnost od semenarn je nevarna. Rastline, ki ne oblikujejo dobro kaljivih semen tudi niso nosilci reproduktivnih energij, ki jih potrebuje tudi človek. Zato biodinamiki stremimo k temu, da semena pridelujemo sami in tudi sami prevzamemo skrb in odgovornost za ohranjanje kulturnih rastlin.

Kulturne rastline so temelj naše hrane, našega življenja in obstoja sploh. Tega zaklada, za katerega so tisočletje skrbeli naši predniki, danes nihče več ne čuva. Semenarne so v rokah multinacionalnih koncernov, ki jim danes upravičeno moramo očitati zlonamernost.

Razmnoževanje in ohranjanje tiste peščice kulturnih rastlin, ki jih nismo zanemarili in za vedno izgubili je za biodinamike sveta naloga, morda najbolj pomembna od vsega, kar danes sploh počenjamo.

BIODINAMIKA IN SMISEL ČLOVEŠKEGA BIVANJA:
Biološko-dinamična metoda je del zapuščine Dr. Rudolfa Steinerja. Ko biodinamiki po začetni skepsi ugotovimo, da ta, na začetku dozdevno tako mistična ali staromodna metoda učinkuje, da pokaže kar kmalu zemlja drugačno strukturo in je bolj plodna, da so pridelki dobri in zdravi in se to odraža tudi v našem počutju, tudi drugo Steinerjevo zapuščino lažje sprejemamo.

Če se po njej razumemo kot vezni člen med dosežki preteklosti in bodočnostjo, konkretno pri pridelovanju hrane kot tisti, ki so dolžni skrbeti za to, kar so nam kot plodno zemljo, semena in živali za preživetje zapustili naši predniki, saj je od tega, kako za to skrbimo odvisno od česa in kako bodo lahko živeli naši otroci, prerašča v današnjem času pogosto omalovaževano delo z zemljo v poslanstvo in milost.
Če lahko verjamemo tudi v to, da človek prav s tem, na kakšen način se kot najvišje razvito bitje na tem planetu in zato za planet tudi odgovorno, na potrebe odziva, gradi tudi sebe, dobi delo z biološko-dinamično metodo razsežnosti, s katerimi delo izgubi težo, s katero postaja plemenita naloga v odgovornost prebujenega človeka.